 Uspešnost bioresonance temelji na medsebojnem sodelovanju bioresonančnega terapevta in stranke. Z upoštevanjem vseh terapevtovih priporočil se število potrebnih terapij zniža, zastavljeni cilji in želeno stanje organizma pa so bistveno hitreje doseženi.
 Bioresonanca temelji na znanstvenih spoznanjih kvantne fizike in biofizike, številnih raziskavah ter naravnih in fizikalnih zakonih. Izhaja iz predpostavke, da zdrava celica niha z določeno frekvenco, ki se razlikuje od frekvence nezdrave celice. Ker deluje neposredno na izvor težav z informiranjem nezdravih celic z zdravo frekvenco nihanja, celice začnejo znova pravilno nihati oziroma delovati.
 Začetek bioresonance sega v 18. stoletje, ko je italijanski znanstvenik Luigi Galvani odkril bioelektriko. Pomembno zgodovinsko dejstvo je tudi leto 1945, v katerem je prof. Burr z medicinske fakultete na Univerzi Yale z raziskavo dokazal, da imajo vse žive celice elektromagnetno polje, ki predstavlja način medcelične komunikacije, s katerim celice uravnavajo različne fiziološke procese v organizmu. Zgodovinska prelomnica bioresonance pa je leto 1970, ko sta Franz Morell, oče bioresonančne terapije, in Erich Rasche, inženir elektrotehnike, na osnovi kvantne fizike ter elektromagnetnega valovanja in frekvenc razvila prvo bioresonančno napravo, poimenovano MORA®.
|
AVTORICA
Bojana Bratož, ARHIVKATEGORIJE |
RSS Feed